O BENDU
Instrumentalni kvartet, ki prihaja iz slovenskega panonskega prostora – nekje med ravnimi obzorji Prekmurja in industrijskim utripom Maribora – ustvarja glasbo, ki je hkrati hipnotična in konfrontacijska. Njihov zvok temelji na napetosti: nepopustljivi motorični ritmi, debele plasti distorziranih kitar, oglati basovski prijemi in lebdeči analogni sintetizatorji trčijo drug ob drugega ter ustvarjajo kompozicije, ki nenehno nihajo med nadzorom in razpadom.
Plesni črpajo iz noise rocka, post-rocka, art rocka, krautrocka in matematično natančnega ponavljanja. Zavračajo običajne obrazce pisanja skladb in jih nadomeščajo z razvijajočimi se zvočnimi pripovedmi. Njihove glasbe ne poganja toliko melodija kot zagon – pritisk se počasi kopiči, dokler ne izbruhne v katarzičnih eksplozijah.
Člani skupine so že dolgo dejavni na slovenski neodvisni glasbeni sceni. Kitarist Marko Borko in bobnar Andrej Glažar sta pred tem skupaj igrala v priznani alternativni skupini Y(why), ki si je z brezkompromisnim pristopom med letoma 2007 in 2015 ustvarila ugledno mesto na slovenski in širši regionalni underground sceni. Pridružujeta se jima basist Peter Smodiš in Sara Korošec (Muzikačaka) na sintetizatorjih, katere razsežne elektronske teksture surovi ritmični intenzivnosti skupine dodajajo filmsko razsežnost.
Njihov prvenec Future Divides Us raziskuje vse večjo razdaljo med ljudmi, tehnologijo in časom. Namesto pripovedovanja zgodb z besedami album komunicira z atmosfero, ponavljanjem in dinamiko ter poslušalce vabi, da v instrumentalne skladbe projicirajo lastne zgodbe. Album oblikujejo nasprotja: organsko proti mehanskemu, bližina proti odtujenosti ter natančnost proti kaosu.
Naslov izraža osrednjo idejo albuma. Prihodnost ni predstavljena kot cilj, temveč kot sila, ki nas nenehno ločuje – drug od drugega, od naše okolice in navsezadnje od nas samih. Toda v teh razpokah je gibanje in v gibanju možnost.
Na odru Plesni svoje skladbe spreminjajo v intenzivna, telesno občutena doživetja. Njihovi nastopi temeljijo na intenzivnosti, ne na spektaklu; ponavljanje postane trans, hrup pa arhitektura. Vsak nastop se razvija organsko ter lovi ravnotežje med disciplino in nepredvidljivostjo.
Kitara
Marko Borko
Bobni
Andrej Glažar
Bas
Peter Smodiš
Sint.
Sara Korošec
GLASBA
Future Divides Us
